×

DOMOV

O MENI

HIPNOZA

HORMONI

ZOBOZDRAVSTVO

ESTETIKA

CENIK

KONTAKT

HORMONI

Kaj so hormoni?

Naše telo proizvaja več kot 100 različnih hormonov. Hormoni so signalne mulekule, ki regulirajo naš srčni utrip in naše dihanje. Naredijo nas moške in ženske, zvečer nas uspavajo in zjutraj zbudijo. Kontrolirajo krvni tlak in ohranjajo mišični tonus, zaradi njih zrastemo in se razvijamo. Uravnavajo tudi menstrualni cikel, omogočajo zanositev in donositev otrok. Poleg tega se borijo s stresom ter stimulirajo naše možgane in imunski sistem.



Zato torej ne pretiravamo, če rečemo, da so hormoni ključni pri prav vsaki funkciji v našem telesu. Brez hormonov ni življenja.

Kaj je hormonsko neravnovesje?

Danes živimo v okolju z mnogimi zunanjimi dejavniki. Ti vplivajo na naše hormone, posledično pa tudi na naše počutje, izgled in staranje. V našem telesu je raven hormonov dandanes žal zelo malokrat optimalna, kar se izraža z množico neugodnih simptomov in znakov: od slabega počutja, stresa, utrujenosti, debelosti in tegob z aknami do glavobolov oziroma migren, razdražljivosti ter težav s koncentracijo in spominom. Pogosto zaradi hormonskega neravnovesja prihaja tudi do različnih bolezenskih stanj, kot so artritis, srčno-žilne bolezni, težave s prekomerno težo, metabolni sindrom, osteoporoza, … 




Vemo, da raven skoraj vseh hormonov z leti pada, tako pri ženskah kot moških. Naše žleze ne zmorejo delovati tako kot v mladih letih, padec njihove moči pa je ključen za naše staranje tako pri izgledu kot pri počutju. Z majhnimi fiziološkimi dozami hormonov (kadar so te potrebne), pravilno prehrano in dodatki lahko ohranimo naše zdravje in dobro počutje, tudi ko smo starejši. Zdrav življenski slog je ključ do dobrega počutja.


Kako poteka svetovanje?

Pacient najprej reši obsežen in podroben vprašalnik. Po temeljiti proučitvi njegovih odgovorov se dobimo na svetovanju, kjer se skupaj sprehodimo skozi celoten vprašalnik in opravimo pregled. Podrobno se pogovorimo o pacientovem življenskem slogu in njegovih izboljšavah. Nato zdravnik predlaga laboratorijske preiskave, ki jih je potrebno opraviti v določenem časovnem obdobju. Po opravljenih laboratorijskih preiskavah se pacient ponovno oglasi; takrat skupaj pregledamo vso dokumentacijo, podrobno razjasnimo hormonsko stanje in še dodatno svetujemo o zdravem življenskem slogu.

Kaj je celostna obravnava?

Izjemno pomembno je tako naše fizično kot tudi psihično zdravje.


Za uspešno in celostno obravnavo je potrebno tudi sodelovanje drugih vej medicine, na primer ginekologije, endokrinologije, urologije itd. Zgolj celostna obravnava lahko prinese želene rezultate.



Zelo pomemben je tudi preventivni vidik. V Sloveniji imamo odlične programe preventive, kot so Dora, Zora in Svit, ki jih je vsekakor vredno izkoristiti.



Le ob upoštevanju medicinske doktrine in preventivni skrbi za zdravje lahko pričakujemo varno, kvalitetno in dolgo življenje.

Zdravljenje

Najpomembnejšo vlogo igra naš življenjski slog. Ogromen pomen ima naša prehrana; brez pravih »sestavin« naše telo namreč ne more proizvesti hormonov. Zato je ponavadi to tudi prva sprememba, ki jo je potrebno uvesti. Najpogostješa neravnovesja se lahko odpravijo s pravilnim življenskim slogom. S pravilnim prehranjevanjem in dodatki, redno telesno aktivnostjo, kvalitetnim spancem, dobrim spoupadanjem s stresom ter dobrimi odnosi z ljudmi okoli nas.


Področje zdravljenja z nadomestnimi hormoni oziroma nadomeščanja hormonov se v svetu bliskovito razvija in sodi med pomembne dosežke uradne medicine. Rezultati so izjemni; medicina zelo uspešno odpravlja tegobe in bolezni sodobnega časa. Vedno več je študij o pozitivnih učinkih dodajanja hormonov tako v menopavzalnem prehodu kot tudi v pomenopavzalnem obdobju. Hkrati se vse pogosteje omenja t.i. anti-age medicina. Eden izmed vodilnih in svetovno znanih endokrinologov na tem področju je dr. Thierry Hertoghe, katerega doktrino vključujemo tudi pri našem zdravljenju.


Pogosta stanja hormonskega neravnovesja

Ki se lahko odpravijo z uravnavanjem hormonskega nadomeščanja, s pravilnim prehranjevanjem in dodatki ter z dobro psihofizično kondicijo:



  • Depresija
  • Težave s kožo
  • Depresija
  • Zmanjšana plodnost
  • Utrujenost
  • Zmanjšan libido
  • Anksioznost
  • Bolečine v sklepih
  • Težave z zanositvijo
  • Težave s prebavo
  • Glavoboli
  • Motnje spanja
  • Motnje mentrualnega cikla
  • Menopavzalni simptomi
  • Izguba las
  • Utrujenost

Ženski spolni hormoni

Zelo pomembno je ravnovesje med najmočnejšim estrogenom, tj. estradiolom, in progesteronom. Hormona imata antagonistične in komplementarne efekte, ki držijo žensko telo v homeostazi (ravnovesju).



Pomanjkanje estrogena in progesterona se kaže z mnogimi znaki in simptomi. Čeprav sta estrogen in progesteron prevladujoča ženska hormona, je prav tako izjemnega pomena tudi testosteron. Njegovo pomanjkanje ima ogromen vpliv na počutje in izgled. Ženske s pomanjkanjem testosterona pogosto občutijo pomanjkanje energije, slabo prenašajo stres, histerično reagirajo, so neprestano utrujene ter se spopadajo z zmanjšano mišično maso in trebušno debelostjo.

Pomanjkanje estrogena

utrujenost


depresivno počutje


nizek libido


slab spomin


vročinski oblivi


viseče dojke


nereden menstrualni cikel


močne in dolge menstrualne krvavitve


artritis


osteoporoza

Pomanjkanje progesterona

napetost mišic


anksioznost


napadi jeze


povečana občutljivost na bolečino


nespečnost


pretirana napetost


ter bolečine v trebuhu in dojkah pred menstruacijo


povečane dojke (makromastija)


obilna menstrualna krvavitev

Moški spolni hormoni

Testosteron je dominanten moški hormon, ki se pretvarja v DHT (dihidrotestosteron). Ta ima najmočnejši vpliv na razvoj moških spolnih znakov (poraščenost, brada, globok glas, erekcije, …). Če se testosteron ne pretvori v DHT, se pretvori v estradiol in posledično vpliva na poženščen izgled moških (povečanje prsi, manjša poraščenost, …).



Tudi pomanjkanje testosterona se kaže z mnogimi znaki in simptomi. Med njimi naj omenimo starejši izgled, trebušno debelost, zmanjšano mišično maso in moč, manjšo koncentracijo, notranjo nervozo, utrujenost, vročinske oblive, zmanjšan libido itd.

Ščitnični hormoni

Thyroxine T4 in trijodtironin T3 sta glavna ščtniška hormona. T3 ima močnejšo funkcijo in je glavni ščitniški hormon v tarčnih celicah, T4 pa je glavni ščitniški hormon v krvi. Ščitniški hormoni imajo v našem telesu nadvse pomembno vlogo. Zvišajo krvni pretok, srčni utrip, produkcijo toplote in energije, metabolizem, hitrost razmišljanja, črevesno aktivnost, žejo, uriniranje, HDL (dober) holesterol, imunski sistem in še mnogo drugih stvari. Na drugi strani znižujejo LDL (slab) holesterol, diastolični krvni tlak, …



Pomanjkanje ščitniških hormonov se kaže na celotnem telesu in je bolj izraženo v mirovanju. Hipotiroidizem se kaže s pridobivanjem telesne teže, suho kožo, zabuhlim obrazom, izgubo zunanje tretjine obrvi, mrzlimi rokami in stopali, težavami s spominom in koncentracijo, počasnim razmišljanjem, depresijo itd. Na drugi strani se hipertiroidizem kaže z ravno nasprotnimi znaki in simptomi; pacienti izgubljajo telesno težo, imajo pospešeno presnovo, motnje srčnega ritma, …



Dandanes je ščitniških obolenj žal vedno več; zelo pogosto je tudi avtoimunsko obolenje ščitnice, t.i. Hashimoto sindrom.

Melatonin

Nekateri mu pravijo tudi hormon spanja, saj je zadolžen za njegovo induciranje. Skrajša čas uspavanja, nima pa vpliva na globino samega spanca. Pomemben je tudi pri relaksaciji mišic, ščiti pred prostimi radikali in tako domnevno upočasni staranje. Pacienti s pomanjkanjem melatonina pogosto trpijo zaradi vznemirjenosti, napetih mišic ali sindroma nemirnih nog, težko zaspijo in se ponoči pogosto zbujajo, imajo težave z »jet lagom«, kadar potujejo, itd.

Kortizol

Kortizol sodi v skupino glukokortikoidov, za katere je značilno, da dvigujejo krvni sladkor in preprečujejo hipoglikemijo. Ohranja nas žive s tremi glavnimi lastnostmi: (1) dvigne krvni sladkor in krvni pritisk ter nevtralizira vnetja, (2) posledično izboljša razpoloženje, delovno kapaciteto, odpornost na stres itd., (3) umiri pa tudi naš simpatični živčni sistem. Ljudje s pomanjkanjem kortizola imajo pogosto povišano raven adrenalina v krvi, so zelo neodporni na stres in se v stresnih situacijah ne počutijo dobro. Drugi znaki pomanjkanja kortizola pa so še alopecija, pogosta kožna vnetja in izpuščaji, podvrženost vnetnim boleznim, napadi lakote, utrujenost, izgorelost itd.

Rastni hormon

Je eden izmed glavnih anabolnih hormonov v našem telesu. V mladosti je odgovoren za našo rast in za razvoj organov, v odrasli dobi pa pomaga pri ohranjanju primernega volumna in tona kože, mišič in kosti. Pomanjkanje rastnega hormona se kaže kot pospešeno staranje telesa. Pomemben je tudi pri ohranjanju zdravja in funkcij organov, kot so mišice, srce, pljuča, ledvica, sklepi, živci in možgani. Prav tako ima pomembno mentalno vlogo pri dobrem psihičnem počutju.

DHEA

Je hormon, ki se pretvarja v ženske in moške spolne hormone; ta pretvorba se dogaja v tarčnih celicah. Hkrati ima pomembno vlogo tudi pri dvigovanju imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje občutimo kot utrujenost, suhost oči in kože, izgubo dlak v podpazduhah in mednožju itd.

Anti-age medicina

Zakaj bi moralo biti staranje neprijetno? Zakaj bi se morali soočati z bolečinami, pridobivati telesno težo, izgubljati lase in izgledati utrujeni? Staranje je fiziološki proces, ki ga lahko s pravilno prehrano, dodatki in korigiranjem hormonskih nepravilnosti polepšamo. Nikoli ni prepozno za začetek in ravno tako nikoli ne prezgodaj. Pomembno je, da že danes naredimo prvi korak v smeri našega zdravja. Lahko se postaramo odličnega zdravja, z neokrnjenimi možgani in mladostno ravnjo energije. Bolezen ni neizogiben del staranja. Izgubljene mladostne hormone lahko nadomestimo, spremenimo smer prehranskih navad in dodamo manjkajoče hranilne snovi v prehrani.

Naslov

Pia Hrovat, dr. dent. med.

Ukmarjeva 6 (blok A, pritličje)

1000 Ljubljana

Kontakt

Imate vprašanje? Pišite ali pokličite.